Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v intervjuju dne 9. 3. 2018 za časnik Delo z naslovom Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic podala nesprejemljive izjave, ki vzbujajo dvom v njeno nadaljno primernost za opravljanje funkcije varuha človekovih pravic.
Kaj lahko prispeva »ženski dotik« v vodilnih kadrih podjetja?
“Ženske znamo biti bolj diplomatske in čustvene, pa tudi organizirane. Najboljši je tandem obeh spolov. Sami moški v vodstvu utegnejo biti pretirano tekmovalni in kdaj celo narcisoidni, same ženske pa zavistne in celo neprijetne. Tudi ali predvsem do pripadnic istega spola.”
Bi se morali kdaj vprašati tudi o enakopravnosti moških v svetu žensk?
“Časi so se zaradi boja žensk za enakopravnost res spremenili in žal že srečujemo moške, ki so izgubili zdravo moškost in so poženščeni, in ženske, ki so ob prijetno ženstvenost in so prave možače.”
Varuhinja v intervjuju trdi, da zaradi boja žensk za enakopravnost »žal že srečujemo moške, ki so izgubili zdravo moškost in so poženščeni, in ženske, ki so ob prijetno ženstvenost in so prave možače«. S to izjavo prizadevanja za pravice žensk predstavlja kot nekaj družbeno škodljivega ter hkrati utrjuje stereotipe na področju spolne identitete in spolnega izraza. Upoštevaje sodbe strasbourškega sodišča za človekove pravice, vsebine slovenske Ustave ter določb Zakona o varstvu pred diskriminacijo je diskriminacija na podlagi spolne identitete in spolnega izraza prepovedane. Negativno vrednotenje ljudi na podlagi teh dveh osebnih okoliščin ni v skladu z duhom antidiskriminacijske zakonodaje, ki je velik civilizacijski dosežek. Z omenjenimi izjavami varuhinja krši prisego varuha človekovih pravic, ki pravi, da bo varuh_inja varoval_a človekove pravice in temeljne svoboščine in da bo opravljal_a svoje delo vestno in nepristransko. Diskurz, ki utrjuje izključevanje in družbeno nezaželenost katerekoli spolne identitete ali izraza, je nesprejemljiv, zlasti za uradno osebo, katere temeljna funkcija je varovanje človekovih pravic. Od vsakokratnega nosilca funkcije varuha človekovih pravic je treba brezpogojno pričakovati kritiko in ne medijsko reprodukcijo tega diskurza.
Obdobje, v katerem je mandat varuhinje podeljen Vlasti Nussdorfer, so zaznamovali razkrivanje diskriminacije in emancipatorne zahteve ljudi, ki so povezane s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izrazom. V primerih, ko so se osebe obrnile na urad varuha, varuhinja pobudam za svoje aktivnejše delovanje za odpravo sistemske diskriminacije že doslej ni bila naklonjena. Tako je zavrnila možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti prepovedi posvojitev v istospolnih partnerstvih, za vložitev zahteve za presojo ustavnosti prepovedi oploditve samskih žensk ter aktivnejšo vlogo za odpravo protiustavnega stanja na področju pravne ureditve prilagoditve spola. Njen mandat zaznamuje pristop k človekovim pravicam, ki ni usmerjen v reševanje odprtih vprašanj s konsenzom, ampak reševanje zlasti tistih vprašanj, o katerih vlada konsenz. Odslej je zaupanje žrtev kršitev človekovih pravic v institucijo varuha še dodatno porušeno in težko si je predstavljati, da bi bilo na področju temeljnih elementov človekovega dostojanstva kot sta spolni izraz in spolna identiteta to zaupanje mogoče ponovno vzpostaviti. Zgolj retorično je vprašanje, kako naj se po tem intervjuju dekle, ki izgubi službo zaradi domnevnega fantovskega izgleda, obrne na varuhinjo človekovih pravic za zaščito svoje temeljne pravice biti, kar je?
Ker je Varuh človekovih pravic varuh temeljnih pravic in svoboščin vseh ljudi, je vprašanje, ali gospa Vlasta Nussdorfer svojo temeljno nalogo še lahko opravlja, saj nerazumevanje pomena emancipatornih bojev za pravice žensk, nerazumevanje sprememb v sodobnih družbah ter žaljiv, omalovažujoč in diskriminatoren odnos do posameznih družbenih skupin krni ugled institucije Varuha človekovih pravic in zaupanje vanj.
Barbara Rajgelj