OBRAZLOŽENE ODLOČBE NISO KAPRICA

Brez postopka ni niti (približka) resnice

O primeru dveh dečkov, ki so ju odvzeli starima staršema in namestili v rejništvo, vemo zelo malo. Ker postopki niso bili transparentno vodeni, ni odločb, v katerih bi bilo dejansko stanje opredeljeno na preverljiv način. Zato se v tej fazi ni mogoče opredeljevati o primernosti starih staršev za rejniško vlogo, to tudi ni primarno v domeni prava, ampak je v domeni stroke socialnega dela. Po javno dostopnih podatkih je mogoče reči, da so postopkovne kršitve Centra za socialno delo Velenje takšne, da zamegljujejo pogled na vsebino stvari. Spoštovanje pravnih postopkov ni kaprica, ampak nuja za (vsaj približno) pravilno ugotavljanje resnice ter za zaščito pred avtoritarnostjo in arbitrarnostjo oblasti. Tako eno kot drugo ne služi (radovednosti) javnosti, ampak pravni varnosti strankam v postopku.

Kolikor je mogoče razbrati iz medijev, sta v zadevi tekla dva postopka, eden o dovoljenju stare mame za izvajanje rejniške dejavnosti, drugi pa o namestitvi dečkov v rejniško družino. Pri tem prvi postopek predhodi drugemu: če bi bilo stari mami izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, potem bi odpadel razlog za namestitev otrok k rejniški družini.

Zato je pomembno razumeti, kako teče postopek izdaje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Tako pogoje, ki jih mora izpolnjevati potencialni rejnik, kot tudi postopek ureja Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti  (ZIRD), subsidiarno (torej v primeru, da kakšno postopkovno vprašanje v tem zakonu ni urejeno) pa se uporabi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek je nekoliko bolj zapleten, kadar za rejniško dovoljenje zaprosi tretja oseba in nekoliko krajši in enostavnejši, kadar zanj zaprosi otrokov sorodnik. Zakon kot sorodnike opredeljuje staro mamo, starega očeta, strica, teto, brata in sestro. V takšni situaciji ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje na podlagi njegove vloge, ki jo na posebnem obrazcu vloži pri svojem centru za socialno delo. “Ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi njegove vloge iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ter pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.” (drugi odstavek 14. člena ZIDR).

DODATEK: Ministrstvo zgornjo določbo razume na način, da mu je center za socialno delo dolžan poslati vlogo stranke v odločanje le, kadar je njegovo mnenje o primernosti sorodnika za rejništvo pozitivno. Če ima ministrstvo prav, bi odločbo o zavrnitvi vloge moral izdati sam center za socialno delo, ki pa tega ni storil. Mnenje o primernosti ali neprimernosti ni odločba, je samo podlaga za izdajo odločbe.

Edina zakonita možnost, da Centru za socialno delo Velenje odločbe o zavrnitvi vloge za izvajanje rejniške dejavnosti ne bi bilo treba izdati je primer, ko bi stara mama vlogo po seznanitvi z nenakolonjenim mnenjem umaknila. Če umika ni bilo ali je nanj kakorkoli vplival CSD z zavajanjem o pravicah ali pristojnih organih, gre za nezakonito izveden postopek, saj je bilo stranki onemogočeno, da bi o njenih pravicah odločil pristojen organ (bodisi ministrstvo bodisi CSD). Celo če bi do umika vloge prišlo na zakonit način, bi CSD o tem moral izdati sklep o zaustavitvi postopka, a tega nikoli ni bilo. Morda ni odveč opozoriti, da je temelj pravne države to, da o naših pravicah v pravnih postopkih odločajo organi, ki jih je za to predvidel zakon. Če temu ni tako, odločitev takorekoč ni bila sprejeta.

V pravni državi oblast govori preko odločb ne preko novinarskih konferenc

Argumenti se v pravni državi brez skrivalnic napišejo v odločbo, ki jo izda organ, ki ima po zakonu v posamezni zadevi pooblastilo odločiti. Da se stranke sploh lahko pritožijo, morajo vedeti, kaj jim oblast očita. Nevzdržne so manipulacije s tem, da oblast ne sme razkriti osebnih podatkov vpletenih. Nasprotno: mora jih, a razkriti jih mora v odločbi, ne pa na novinarskih konferencah. Če pa oblast ljudi zavede zato, da ji ni treba obrazložiti posegov v pravice, nato pa se sklicuje na svojo etično dolžnost nerazkrivanja osebnih podatkov, je to v nasprotju s strankino pravico vedeti. Vsakdo ima v vsakem pravnem postopku pravico do obrazložitve, zakaj je od neke pravice ali stanja izključen. Le takšno delovanje oblasti ljudem omogoča učinkovita pravna sredstva. Obrazložene odločbe se vročijo strankam in če jo stranke (same ali preko odvetnikov) razkrijejo javnosti, to ni zgolj legitimno, ampak je njihova pravica.

Morda res obstajajo informacije, ki jih ne poznamo, a problem ni, da te informacije niso razkrite javnosti, ampak da niso razkrite niti strankam, v katerih pravice se posega.
Glede na potek zadeve se javnost ni dolžna zadovoljiti z odgovorom: strokovnim delavcem je treba zaupati. Socialno delo je namreč tisti del sistema, ki odloča o posegih v najbolj intimno sfero ljudi, zato je najmanj kar od njega lahko zahtevamo to, da o postopkih odloča zakonito, transparentno in poglobljeno.

O Janši…

…pa raje ne bi, ker je s predmetno zadevo povezan samo toliko, da je z ostalimi borci in borkami #ZaOtrokeGre leta 2012 zrušil Družinski zakonik, ki je med drugim predvideval tudi, da bi o namestitvi otrok v rejništvo odločala sodišča. To bi bistveno povečalo pravno varnost in zaupanje v postopke na področju družinskih razmerij.

Barbara Rajgelj