Spremembe zakona o RTVS, o katerih bomo odločali na referendumu 27. novembra 2022, temeljijo na nekaj pomembnih načelih, ki jih veljavni Grimsov zakon iz leta 2005 ne zagotavlja. To so zlasti načelo depolitizacije, pluralnosti zastopanja, novinarske avtonomije in profesionalnosti, neposrednega predstavništva zaposlenih ter strokovnega finančnega nadzora.
Sestava sveta RTVS, ki bo nadomestil obstoječi programski in nadzorni svet, izhaja iz ideje, da javna RTV odslikava pluralnost interesov različnih družbenih skupin in posameznikov in ni last vsakokratne vladajoče politike.
Doslej je bila večina članov programskega sveta imenovanih (21 od 29) s strani državnega zbora. V javnosti kot zagovor tovrstnega imenovanja večkrat slišimo, da je državni zbor edini legitimen predstavnik ljudstva. Res je, da 3. člen Ustave RS določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki pa jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ustava torej vsebuje kombinirano definicijo demokracije: posredno preko volitev in posledično predstavnikov v izvoljenih organih, in neposredno, npr. preko referendumov, peticij, različnih oblik državljanske aktivnosti, civilnodružbene organiziranosti itd.
Slovenska ustava torej nasprotuje ideji absolutne oblasti političnih strank oz. koalicije, ki zmaga na volitvah, ampak temelji na heterogenem pogledu na demokracijo. Pisci ustave so se iz zgodovinskih izkušenj naučili, da popoln prenos oblasti z ljudstva na ljudske predstavnike tlakuje pot v totalitarizem; piramidalna struktura prej ali slej pripelje do vladavine majhnega števila oseb z veliko družbeno, ekonomsko in politično močjo; v najslabšem primeru se oblast skoncentrira v roke enega človeka. Zato vse moderne države krepijo mehanizme neposredne demokracije. Absolutističen pogled na državo in družbo se kaže tudi v sedanjem pogledu na upravljanje javne RTVS, nazoren primer takšnega razumevanja je na eni od javnih tribun podal Slavko Kmetič, programski svetnik in dolgoletni član SDS: “Mi imamo 21 svetnikov, ki smo kot en mož. Mi se ene stvari prej zmenimo in ne glede – karkoli oni napišejo ali zahtevajo – programski svet deluje enotno, z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
Izhodišče predlagane ureditve se s takšnim totalnim, lastniškim pogledom na javno radiotelevizijo ne strinja, saj temelji na pluralnosti pogledov in reprezentacij. O tem je v okviru zakonodajnega postopka na odboru za kulturo spregovorila tudi dr. Barbara Rajgelj:
Politična kultura znotraj reprezentativnega dela slovenske demokratične ureditve je zelo nizka. To specifiko je nujno upoštevati pri dodatnem zagotavljanju avtonomije civilne družbe.