Generalni direktor RTV Slovenija (generalni direktor) se po določilih Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) šteje kot »poslovodna oseba« in kot takšen predstavlja »uradno osebo«, za katero se uporabljajo določbe ZIntPK o preprečevanju nasprotja interesov. Ker generalni direktor nima nadrejene osebe znotraj svoje organizacije, mora po petem odstavku 38. člena ZIntPK potencialno nasprotje interesov prijaviti (v 5-dnevnem roku po ugotovitvi obstoja okoliščin nasprotja interesov) Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK oz. komisija), do njene odločitve pa ne sme sodelovati kot organizator referendumske kampanje – njegova udeležba namreč lahko povzroči utemeljen dvom o poštenosti izvedbe referendumske kampanje.
Od komisije v preteklih dneh nismo uspeli dobiti informacije, ali jo je generalni direktor v zakonitem roku obvestil o potencialnem konfliktu interesov. Ker generalni direktor še naprej sodeluje v referendumski kampanji, obstaja velika verjetnost, da komisije ni obvestil, saj bi sicer do odločitve komisije o dopustnosti njegovega sodelovanja moral zamrzniti vse aktivnosti organizatorja kampanje. Če generalni direktor v zakonskem roku komisije ni obvestil, je zagrešil prekršek po 9. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK ter pod vprašaj postavil poštenost referendumske kampanje.
V interesu javnosti je, da se v času referendumske kampanje predstavijo različna mnenja in strokovni argumenti o vprašanjih, ki so predmet odločanja. Brez dvoma je v interesu javnosti tudi, da je organizatorjev referendumske kampanje več, da so raznoliki in da v javni prostor vnašajo pluralnost pogledov. Vendarle pa je pri tem treba upoštevati določene omejitve. Med drugim tiste, ki jih predpisuje ZIntPK in namen katerih je preprečevati oziroma odpravljati nasprotje ali videz nasprotja interesov.
Generalni direktor RTV Slovenija je v smislu določb ZIntPK t.i. »poslovodna oseba«. Te se po ZIntPK uvrščajo med t.i. »uradne osebe«. Generalni direktor RTV Slovenija predstavlja in zastopa ter vodi delo in poslovanje javnega zavoda, ki je organizacija, ustanovljena z javnim denarjem.
ZIntPK v splošnih določbah med pomeni izrazov pojasnjuje pojem »nasprotje interesov«. Določa, da nasprotje interesov predstavljajo tiste okoliščine, v katerih zasebni interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Uradna oseba po ZIntPK, med katere šteje tudi generalni direktor RTV Slovenija, mora biti v zvezi s svojo službo ali funkcijo pozorna na vsako nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov. Če ga zazna, je dolžna o tem nemudoma obvestiti njej nadrejeno oziroma predstojno osebo. Če te nima, pa mora o tem obvestiti KPK. Razlog za tovrstno zakonsko ureditev je nujnost jasne razmejitve javnega in zasebnega interesa. Ne gre zgolj za pravno obveznost, ampak vprašanje moralne integritete. Nekdo, ki opravlja javno funkcijo, v to ne sme mešati svojega zasebnega interesa. Še več – ravnati mora tako, da ne ustvarja niti videza možnosti nasprotja interesov. Dolžnost izogibanja nasprotju interesov ni slovenski unikum, ampak standard v razvitih demokratičnih državah.
Generalni direktor RTV Slovenija bi moral skladno z ZIntPK nemudoma, ko je ugotovil, da obstaja (že!) videz nasprotja interesov med njegovim »zasebnim« sodelovanjem v referendumski kampanji in opravljanjem funkcije generalnega direktorja RTV Slovenija, o tem obvestiti KPK.
Tega po informacijah, ki so na voljo javnosti, v zakonsko predvidenem roku ni storil. Obvestil je zgolj Programski svet in Nadzorni svet RTV Slovenija. Niti Programski svet (še manj pa njegov predsednik, ki je prav tako organizator referendumske kampanje) niti Nadzorni svet RTV Slovenija pa nista nadrejena oziroma predstojna oseba generalnega direktorja v smislu določil ZIntPK.
Ker je KPK v zvezi s vlogo generalnega direktorja RTV Slovenija v referendumski kampanji prejel tudi prijavo suma kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pričakujemo, da bo protikorupcijska komisija odločila hitro in s tem preprečila dvom o (ne)poštenosti referendumske kampanje.
Katarina Bervar Sternad, direktorica, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Barbara Rajgelj, direktorica, Zavod za kulturo raznolikosti OPEN
Ljubljana, 17. 11. 2022