Ljubljana, 14. 8. 2026 – V konzorciju organizacij LGBTIQ+ Na radarju, ki ga sestavljajo Društvo Legebitra, Društvo DIH, Društvo ŠKUC, Društvo Parada ponosa, Zavod Open in Zavod TransAkcija, ostro obsojamo nov napad na knjigarno Mariborka v središču Maribora, ki je v javnosti prepoznana kot varen in vključujoč prostor za pripadnike LGBTIQ+ skupnosti in drugih manjšin.
Včerajšnji napad ni osamljen incident, saj je bila knjigarna že večkrat tarča napadov, katerih motiv je bil sovraštvo zoper manjšine. Ko je prostor, ki predstavlja znanje, svobodo, kritično razpravo in odprt dialog znova napaden, tega ne moremo obravnavati zgolj kot poškodovanje tuje stvari. Gre za dejanje, ki lahko ustvarja strah in občutek ogroženosti ter daje jasno sporočilo, da določeni ljudje v javnem prostoru niso zaželeni. Zato Na radarju opozarjamo: napad na knjigarno Mariborka je napad na temeljne vrednote odprte in demokratične družbe.
Če je bil motiv napada sovraštvo do LGBTIQ+ skupnosti, gre za še posebej resno sporočilo, ki zahteva odločen odziv pristojnih institucij in celotne družbe. Takšno dejanje bi lahko namreč predstavljalo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se preganja na predlog in za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do dveh let, sodišče pa bi moralo skladno s tretjim odstavkom 49. člena KZ-1 takšen sovražni motiv upoštevati kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni.
Posebej zaskrbljuoče je, da ne gre za osamljen primer, temveč za ponavljajoče se nasilje in napade na isti prostor. Kljub predhodnim incidentom pa se napadi očitno nadaljujejo, kar poraja resne pomisleke glede učinkovitosti odziva pristojnih institucij in njihovih zmožnostih, da kazniva dejanja iz sovraštva uspešno preganjajo in preprečijo. Od pristojnih organov zato pričakujemo, da bodo napad temeljito preiskali, ugotovili vse okoliščine in motiv storilca oziroma storilcev ter ustrezno ukrepali. Pričakujemo tudi, da bodo organi pregona pri obravnavi primera ustrezno upoštevali morebitni sovražni motiv. Od pristojnih institucij in politike pa pričakujemo tudi več kot zgolj obravnavo posameznega primera, temveč pričakujemo sistemski odziv, ki bo zagotovil, da bodo prostori, namenjeni manjšinam in drugim ranljivim skupinam, lahko ostali varni in odprti za vse.
Varni in vključujoči prostori ne nastanejo sami od sebe. Zanje so potrebni vztrajnost, javna podpora in jasna politična zaveza k enakosti in spoštovanju človekovih pravic.