Latvijski parlament je sprejel zakon o izstopu iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija, 2011) in od držav podpisnic zahteva, da razvijejo zakone in politike, namenjene odpravi nasilja nad ženskami in fizičnega nasilja v družini. Latvijski parlament je konvencijo ratificiral novembra 2024. Izstop je predlagala skrajno desna opozicijska stranka Latvija na prvem mestu (lat. Latvija pirmajā vietā), sprejeta pa je bila s podporo ene od treh strank vladajoče koalicije.
Latvijski poslanci so za izstop glasovali, ker naj bi konvencija spodbujala teorijo „spola“ in nove norme o spolni identiteti ali spolni usmerjenosti. Če bo latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs podpisal predlog, bo baltska država postala prva in edina država EU, ki bo izstopila iz konvencije.
Svet Evrope takšno odločitev ocenjuje kot “zelo zaskrbljujoč korak nazaj za pravice žensk in človekove pravice v Evropi.“ V petek je predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Theodoros Rousopoulos dejal tudi, da „Latvija pošilja nevarno sporočilo: da se varnost in dostojanstvo žensk lahko postavljata pod vprašaj, ali se o njiju pogaja.“ Po mnenju Rousopoulosa je bila odločitev parlamenta „sprejeta v naglici in pod vplivom dezinformacij.” Opozarja, da je bila odločitev “sprejeta kljub glasovom več kot 11 000 latvijskih državljanov, ki so podpisali peticijo, v kateri pozivajo oblasti, naj ne izstopi.“ „Latvija zdaj sledi Turčiji, ki se je umaknila leta 2021. Od takrat sta se umori žensk in nasilje nad ženskami močno povečala,“ je dodal.
Latvijske nevladne organizacije opozarjajo, da je sprejem konvencije imel pomemben vpliv na izboljšanje pravic žensk in se bojijo njihovega nazadovanja.