Državni zbor je prejšnji teden sprejel spremembe Stanovanjskega zakona (SZ1-G), v katerega pa žal ni vključil predloga, ki smo ga pripravili skupaj s Pravna mreža za varstvo demokracije, Društvo za nenasilno komunikacijo in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, njegov namen pa je bil izboljšanje nevzdržnega položaja nekaterih žrtev nasilja v družini pri dostopu do in ohranjanju javnih najemnih stanovanj.
Osrednja točka predloga je bila uvedba možnosti izredne zamenjave javnega najemnega stanovanja v primerih, ko se žrtev mora umakniti pred povzročiteljem nasilja, ki se iz stanovanja ne želi izseliti. V tem primeru najemnica mora najti drugo stanovanje, praviloma za tržno najemnino, hkrati pa mora plačevati neprofitno najemnino in stroške stanovanja, v katerem biva povzročitelj nasilja. Najemnica stanovanja ne more vrniti, saj po zakonu velja, da stanovanje lahko vrne šele, ko je prazno bremen in oseb, kar pa zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov pomeni večletno nevzdržno finančno in emocionalno breme.
Predlog je zato dopolnjeval 89. člen SZ-1 tako, da bi bila mogoča trajna zamenjava stanovanja za žrtve, ki zaradi nasilja ne morejo več varno bivati na obstoječem naslovu. Postopek bi se začel na zahtevo žrtve, temeljil pa bi na mnenju centra za socialno delo ali ustrezne verificirane organizacije. Pobudnice so pozvale zakonodajalca, da predlog vključi v zakon, saj se le na ta način lahko sistemsko zmanjšajo stanovanjska tveganja za žrtve družinskega nasilja ter zagotovi varnost njih in njihovih otrok ter se jim omogoči možnost neodvisnega življenja. Za spremembo zakonodaje si bomo prizadevali tudi v prihodnje.
Kako zelo hude posledice ima neobčutljivost odločevalcev za življenja najbolj ranljivih članov_ic družbe, si lahko ogledate v prepričljivi utemeljitev s primeri iz vsakdanjega življenja, s katerimi se soočajo uporabnice nevladnih organizacij s področja zaščite žrtev nasilja v družini. Na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide je nujnost razlogov za sprejem predloga pojasnila predstavnica Društva za nenasilno komunikacijo Tanja Hrovat Svetičič: